V okviru projekta EKO BERI smo v skupini Lunice pobližje pogledali in spoznali mlako, kot življenjski prostor številnih živali in rastlin. Sledili smo cilju, da otrok pridobiva izkušnje, kako ljudje vplivamo na okolje in lahko prispevamo k varovanju in ohranjanju le-tega. Namen projekta pa je tudi privzgajati pozitiven in trajnosten odnos do okolja in narave.
Za  izhodišče izvedbe projekta smo uporabili zgodbo Žabica je rešena. Ta nas je seznanila z nekaterimi prebivalci mlake, do ostalih smo se dokopali s pomočjo knjig, raznega slikovnega materiala in spletne strani. Ugotovili smo, da je glavna živalca v mlaki vsekakor žaba. Prav njej smo posvetili največ časa, pravzaprav razvoju od jajčeca do žabe. Izdelali smo si plakat, se ob njem seznanili s fazami v razvoju in se o vsem podrobneje pogovorili.
Imeli smo srečo, da smo dobili mrest, ki smo si ga dali v prozorno posodo, da smo lahko opazovali jajčeca in morebitne spremembe. Enkrat na teden smo si šli po vodo do mlako in jo jajčecem zamenjali.
V tretjem tednu smo veseli ugotovili, da so se iz jajčec izvalili paglavci. Vedeli smo kaj ti potrebujejo za nadaljnji razvoj in ker jim mi tega nismo mogli dati,  smo jih po treh dneh, čeprav malo žalostni, vrnili v mlako.
Izdelali smo si tudi svoje žabje mlake iz kartona, Nato smo iz velikih tulcev pripravili stebla za rogoz in jih pobarvali. Cvet smo naredili iz zmečkanih in skupaj zlepljenih kroglic krep papirja. Iz belega papirja smo izrezali kroge iz katerih smo naredili  cvetove lokvanjev,  iz zelenega papirja pa smo izrezali še liste. Iz tulcev, ki smo jih pobarvali zeleno smo izdelali žabe. Te čudovite mlake krasijo naše police v garderobi in so prava paša za oči vseh, ki gredo mimo.
Projekt je trajal dober mesec in menim, da bi otroci še počeli karkoli v zvezi z njim. Bili so nadvse navdušeni, delovno in sodelovalno naravnani ves čas poteka projekta oziroma dela, v povezavi z njim.
Če se vrnem na izhodiščno zgodbo lahko rečem, da so bili otroci  zelo nejevoljni do delavca, ki je žabi zasul mlako, namreč vsebina govori o neprimernem odnosu človeka do narave in živih bitij. Sicer pa zelo kritično spremljajo kakršnokoli onesnaževanje okolja. Na sprehodih imamo večkrat možnost videti odpadke v naravi in vesela sem, da jih opazijo, pokritizirajo in z gotovostjo trdijo, da česa takšnega nikoli ne bodo naredili.
Cilje, ki smo si jih zastavili smo vsekakor dosegli, saj so otroci spoznali veliko novega, še bolj utrdili spoznanja o človeškem vplivu na naravo, okolje. Pomembno je, da sami prihajajo do zaključkov kaj je prav in dobro in kaj ne in da kritično presojajo in razmišljajo o tem.